Ob 5. obletnici smrti Tomaža Šalamuna vabimo na predstavitev pesnikove zbirke POSMRTNI BOJ, ki bo v četrtek, 12. decembra, ob 18. uri v Tržaškem knjižnem središču. O pesniku, ki je bil zelo navezan na Trst, bosta spregovorila njegova hčerka in ilustratorka zbirke Ana Šalamun in njegov prijatelj, pesnik Miroslav Košuta.
POGLED IZZA MEJE je izbor kolumn, ki jih je v rubriki s tem naslovom Bojan Brezigar, nekdanji urednik Primorskega dnevnika, objavljal v mariborskem dnevniku Večer v obdobju od 1997 do 2016. V tem času je napisal več kot 800 kolumn, izmed katerih je avtor izbral besedila, ki so po njegovi oceni še aktualna.
Avtor jih bo v torek, 29. oktobra, ob 18. uri predstavil v Tržaškem knjižnem središču v pogovoru z novinarjema Sandorjem Tencejem in Ervinom Hladnikom-Milharčičem.
Založništvo tržaškega tiska in založba Mladika vabita v sredo, 10. aprila, ob 10. uri v Tržaško knjižno središče na kavo s knjigo:
Leta 1999 je UNESCO proglasil 21. marec za svetovni dan poezije: tej priznava edinstveno sposobnost za izražanje ustvarjalnega duha človeka. Eden izmed glavnih ciljev tega praznika je tudi podpiranje jezikovne raznolikosti s pomočjo pesniškega izražanja.
Slovenski klub prireja, tokrat v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev, Javno agencijo za knjigo in Glasbeno matico, tradicionalno matinejo ob svetovnem dnevu poezije. Gosta srečanja, ki bo ob Kosovelovem kipu v tržaškem Ljudskem vrtu v nedeljo, 24. marca, ob 11. uri, bosta pesnica Katja Gorečan in pesnik Aljaž Koprivnikar. Dogodek bo sooblikoval Marij Čuk.
Katja Gorečan ter Aljaž Koprivnikar se dogodka udeležujeta v kontekstu rezidenčnega projekta Odisejevo zatočišče (The Ulysses’ Shelter), v katerem sodelujejo DSP, hrvaška založba Sandorf in grška založba Thraka.
Aljaž Koprivnikar (1987), pesnik in literarni kritik. Njegova poezija je bila objavljena v slovenskih kot tudi mednarodnih literarnih revijah in antologijah ter bila prevedena v angleščino, češčino, grščino, hrvaščino, nemščino in srbščino. Trenutno živi razpet med več mesti; Ljubljano, Berlinom, Prago ter Lizbono. V prvo se vrača soorganizirati mednarodni kritiški simpozij Umetnost kritike, v drugem s Slovenskim kulturnim centrom pripravlja Antologijo mlade slovenske literature v nemškem prevodu, v tretjem kot programski direktor vodi mednarodni literarni festival Microfestival, v zadnji pa poučuje slovensko literaturo na Faculdade de Letras Lisboa.
Katja Gorečan (1989) je zaključila študij primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ter magistrski študij dramaturgije in scenskih umetnosti na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Leta 2012 je izdala pesniško zbirko Trpljenje mlade Hane pri založbi Center za slovensko književnost in leta 2018 je izšel prevod pri založbi Korporacja Ha!art iz Krakowa. Leta 2017 je izdala knjigo Neke noči neke deklice nekje umirajo. Njene pesmi so prevedene in objavljene v večih jezikih in bile vključene v nemško, češko in grško antologijo.
Nel 1999 l’UNESCO ha proclamato il 21 marzo come Giornata mondiale della poesia, riconoscendole la capacità unica di catturare lo spirito creativo dell’intelletto umano. Uno degli obiettivi di questa festa è anche il sostegno alla diversità linguistica attraverso l’espressione poetica.
Quest’anno celebreremo la Giornata mondiale della poesia in collaborazione con l’Associazione degli scrittori sloveni (Društvo slovenskih pisateljev) e la Glasbena matica. L’incontro si svolgerà domenica 24 marzo alle 11.00 al Giardino pubblico di Trieste davanti al busto del poeta sloveno Srečko Kosovel. Gli ospiti saranno la poetessa Katja Gorečan e il poeta Aljaž Koprivnikar che converseranno con Marij Čuk.
Il poeta e critico letterario Aljaž Koprivnikar (1987) è stato pubblicato in diverse riviste letterarie internazionali e slovene. Le sue poesie sono state tradotte in inglese, ceco, greco, croato, tedesco e serbo. Vive tra Ljubljana, Berlin, Praga e Lisbona, dove insegna letteratura slovena alla Faculdade de Letras Lisboa.
Katja Gorečan (1989) ha concluso lo studio della letteratura comparata all’Università di Ljubljana. Successivamente ha studiato drammaturgia e arti sceniche all’accademia AGRFT di Ljubljana. Nel 2012 pubblica la sua prima raccolta di poesie intitolata Trpljenje mlade Hane (La sofferenza della giovane Hana), pubblicata anche in polacco nel 2018. Le sue poesie sono state tradotte in svariate lingue e sono presenti in antologie tedesche, ceche e greche.
A Trieste ciclo di incontri dedicati alla divulgazione della cultura slovena
Offrire alla comunità di Trieste la possibilità di avvicinarsi alla cultura slovena e conoscere una delle anime della città È questo lo scopo della rassegna La cultura torna al centro: il mese della cultura slovena in città, organizzata anche quest’anno dall’associazione cittadina Slovenski klub in collaborazione con alcuni partner: in programma proiezioni di film, visite guidate e presentazioni di libri.
La scelta di organizzare la rassegna a febbraio non è casuale: l’8 febbraio si festeggia la Giornata della cultura slovena, festa nazionale in Slovenia in onore del poeta France Prešeren (1800-1848). In occasione di questa giornata vengono consegnati a Lubiana i prestigiosi Premi Prešeren – il maggiore riconoscimento sloveno in ambito culturale, mentre in molte realtà slovene del Friuli Venezia Giulia si organizzano piccoli e grandi eventi culturali.
Si inizia giovedí 31 gennaio alle ore 19 al Teatro stabile sloveno – Kulturni dom di Via Petronio 4 con la proiezione del film IL DILEMMA DELL’IDENTITÀ della regista triestina Sabrina Morena.
Cinque attrici e la loro regista preparano uno spettacolo teatrale in cui mettono in scena i destini emblematici di cinque donne delle nostre terre che hanno vissuto a cavallo della prima guerra mondiale, andando in cerca delle loro tracce e ricostruendo sul palcoscenico le emozioni e i sentimenti espressi nei loro diari, lettere e saggi. Tra loro anche Pavla Hočevar, nata a Vienna, ma dal 1910 insegnante nelle scuole slovene della Società Cirillo e Metodio di Trieste, e Marica Nadlišek Bartol, triestina, scrittrice, giornalista e redattrice del primo settimanale femminile Slovenka. Le altre donne portate sul grande schermo dalla regista Sabrina Morena sono l’attivista socialista Giuseppina Martinuzzi, la fotografa e giornalista Alice Schalek e la scrittrice Elody Oblath. Ad interpretarle un cast italo-sloveno composto da Ariella Reggio, Lučka Počkaj, Giustina Testa, Elena Husu, Marzia Postogna.
Alla proiezione saranno presenti la regista e alcune interpreti.
Ingresso 6€ (con la possibilità di acquistare al prezzo di 20€ l’abbonamento per 4 serate di cinema sloveno in programma al Teatro stabile sloveno da qui ad aprile – per maggiori informazioni www.teaterssg.it)
Commenti chiusiAli so torej kulturni svetniki primerljivi s cerkvenimi? Zakaj imamo cerkvene svetnice, kulturnih pa skoraj ne? In kakšno vlogo je tovrstna kanonizacija odigrala v procesu preživetvenih strategij manjših narodov?
Odgovore utegne skrivati predavanje avtorja knjige Prešeren po Prešernu dr. Marijana Dovića, višjega znanstvenega sodelavca na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, ki bo v ponedeljek, 3. decembra, ob 20. uri v Peterlinovi dvorani (Ul. Donizetti 3).
Leto 2018 je za slovensko kulturo Cankarjevo leto. Ob številnih izdanih ponatisih, prevodih in študijah je stoletnico smrti pisatelja, dramatika in politika Ivana Cankarja počastila tudi slovenska filmska produkcija, in sicer kar z dvema filmoma. V preteklih mesecih sta v dvorane prišla nova dokumentarca, ki vsak s svojega zornega kota osvetljujeta Cankarjevo življenje in delo, njegove odnose – zlasti z ženskami – in politično udejstvovanje.
CANKAR je dokumentarno-igrani film v režiji Amirja Muratovića (93 minut, produkcija Cebram), ki nas najprej popelje na Dunaj, kjer je Cankar (Rok Vilhar) preživel dobrih deset let. Nato pa tudi v ostale kraje, kjer je pisatelj ustvarjal in predaval – v Sarajevo, Trst in seveda na ljubljanski Rožnik. V filmu z manjšima vlogama nastopata tudi tržaška igralka Patrizia Jurinčič in nekdanji član Slovenskega stalnega gledališča Luka Cimprič.
Dušan Moravec pa podpisuje režijo dokumentarca TISOČ UR BRIDKOSTI ZA ENO URO VESELJA – IVAN CANKAR (79 minut, Freindly Production), v katerem nam “prvega slovenskega poklicnega pisatelja” (igra ga Matjaž Pikalo, ki je tudi avtor scenarija) predstavijo nekateri odlični poznavalci njegovega opusa. Intervjuji se prepletajo z muzikalom in animacijo, med protagonisti filma je Cankarjev Kurent (Jurij Souček), gledalci pa so postavljeni tudi pred alternativno razlago pisateljeve smrti …
Oba filma, v katerih so jasno začrtane Cankarjeve tesne vezi s Trstom, bosta v čertek, 29. novembra, prikazana v Mali dvorani tržaškega Kulturnega doma (Ul. Petronio 4), v sklopu Cankarjevega filmskega maratona, ki ga skupaj prirejajo Slovensko stalno gledališče, Kinoatelje in Slovenski klub v sodelovanju s Slovensko kinoteko in Slovenskim filmskim centrom.
Ob 19. uri bo najprej na sporedu Muratovićev film, nato pa film Dušana Moravca. Med obema projekcijama bosta krajši odmor (gledališki bar bo odprt) ter pogovor z obema filmskima ekipama – prisotnost so zagotovili režiserja Moravec in Muratović, scenarist Matjaž Pikalo, igralka Neža Verdonik ter producenta Rado Likon in Matjaž Mrak.
V Kulturnem domu bo v četrtek delovala tudi priložnostna Cankarjeva stojnica, na kateri bo Tržaško knjižno središče ponujalo izbor njegovih knjižnih del, med katerimi nova dvojezična zbirka Cankarjevih črtic z naslovom Na otoku, ki je red kratkim izšla pri Založništvu tržaškega tiska.
Vstopnina: 6€
Mladinski abonentje SSG: 2€
Cankarjev filmski maraton spada v niz Cankarjevo leto v Trstu, ki ga koordinira Skgz.
Več informacij je na voljo na spletni strani Slovenskega stalnega gledališča in Cankarjevega leta v Trstu.
Commenti chiusiKruh, prah je peti roman tržaškega pisatelja in režiserja Marka Sosiča (1958). Je roman o potovanju po Balkanu v času rekordnih poplav, ki so prizadele Bosno in Srbijo. O vojni, ki je v 90. letih uničila te kraje, in občutkih krivde, ki pestijo glavnega junaka, ker med člani njegove rodbine ni bilo pravega posluha za daljne sorodnike z vojnega področja. O pomanjkanju empatije, ki je vse preveč značilna tudi za današnji čas. O spominu, ljubezni in smrti, pa tudi o ustvarjalnosti slikarja Safeta, ki je med vojno našel zatočišče v Italiji …
Slovenski klub v odelovanju s Tržaškim knjižnim središčem vabi na predstavitev najnovejšega romana Marka Sosiča, ki je z naslovom Kruh, prah izšel pri novomeški založbi Goga. S tržaškim pisateljem se bosta v knjigarni na Trgu Oberdan v torek, 6. novembra, ob 18. uri, pogovarjala pesnik Ahmed Burić in novinarka Poljanka Dolhar.
Commenti chiusi
Slovenska matica je najstarejša slovenska kulturna in znanstvena ustanova. V več kot 150 let dolgi zgodovini so njeno založniško dejavnost bogatili razgledani strokovnjaki, neutrudni raziskovalci in skrbni varuhi slovenskega duha. Med njimi so bili in so še tudi avtorji in avtorice s Tržaškega, na primer slavistka Marija Pirjevec, avtorica monumentalne Tržaške knjige, v kateri je zbrala izredno bogat izbor literarnih odlomkov, ki bralcu približajo Trst in njegove ljudi. V kratkem bo Slovenska matica v sozaložbi s tržaško Mladiko izdala Pesmi Marije Kostnapfel. Prihodnje leto pa načrtujejo pri ljubljanski založbi izdajo pregledne monografije o zgodovini slovenskega gledališča v Trstu izpod peresa Bogomile Kravos.
In ravno Bogomila Kravos bo v petek, 26. oktobra, ob 18. uri v Narodnem domu (Ul. Filzi 14) v Trstu vodila pogovor z novo urednico Slovenske matice dr. Ignacijo Fridl Jarc. Na dogodku, ki nosi naslov Slovenska matica o Trstu in Tržačanih, bo govor o povezavah Slovenske matice s tem prostorom, nekdanji in sedanji vlogi tržaškega gledališča in še marsičem. Dogodek prireja Slovenski klub v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico ter Slavističnim društvom Trst-Gorica-Videm.
