Skip to content

Slovenski klub Posts

Pogledi izza meje: danes in včeraj

POGLED IZZA MEJE je izbor kolumn, ki jih je v rubriki s tem naslovom Bojan Brezigar, nekdanji urednik Primorskega dnevnika, objavljal v mariborskem dnevniku Večer v obdobju od 1997 do 2016. V tem času je napisal več kot 800 kolumn, izmed katerih je avtor izbral besedila, ki so po njegovi oceni še aktualna.

Avtor jih bo v torek, 29. oktobra, ob 18. uri predstavil v Tržaškem knjižnem središču v pogovoru z novinarjema Sandorjem Tencejem in Ervinom Hladnikom-Milharčičem.

index
 
Commenti chiusi

Skodelica kave z Ivanom Cankarjem (izjemoma brez občutka krivde)

Založništvo tržaškega tiska in založba Mladika vabita v sredo, 10. aprila, ob 10. uri v Tržaško knjižno središče na kavo s knjigo:

Skodelica kave z Ivanom Cankarjem (tokrat izjemoma brez občutka krivde)
Beseda bo tekla o treh dvoječnih izdajah Cankarjevih del, in sicer o zbirki črtic Na otoku (ZTT, 2018), o zbirki citatov in misli iz Cankarjevega opusa Keep Calm and Read Cankar (Slovenski klub, 2018) in o povesti Hlapec Jernej in njegova pravica (Comunicarte, 2019). Z Martino Kafol se bodo pogovarjale Marija Mitrović, Poljanka Dolhar in Darja Betocchi.
Dogodek bo potekal v sodelovanju s Slovenskim klubom in založbo Comunicarte ter je del niza dogodkov Cankarjevo leto v Trstu.
Oblikovanje: Aleš Brce
Oblikovanje: Aleš Brce
Commenti chiusi

World Poetry Day 2019: Katja Gorečan & Aljaž Koprivnikar

Leta 1999 je UNESCO proglasil 21. marec za svetovni dan poezije: tej priznava edinstveno sposobnost za izražanje ustvarjalnega duha človeka. Eden izmed glavnih ciljev tega praznika je tudi podpiranje jezikovne raznolikosti s pomočjo pesniškega izražanja.

Slovenski klub prireja, tokrat v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev, Javno agencijo za knjigo in Glasbeno matico, tradicionalno matinejo ob svetovnem dnevu poezije. Gosta srečanja, ki bo ob Kosovelovem kipu v tržaškem Ljudskem vrtu v nedeljo, 24. marca, ob 11. uri, bosta pesnica Katja Gorečan in pesnik Aljaž Koprivnikar. Dogodek bo sooblikoval Marij Čuk.

Katja Gorečan ter Aljaž Koprivnikar se dogodka udeležujeta v kontekstu rezidenčnega projekta Odisejevo zatočišče (The Ulysses’ Shelter), v katerem sodelujejo DSP, hrvaška založba Sandorf in grška založba Thraka.

Aljaž Koprivnikar (1987), pesnik in literarni kritik. Njegova poezija je bila objavljena v slovenskih kot tudi mednarodnih literarnih revijah in antologijah ter bila prevedena v angleščino, češčino, grščino, hrvaščino, nemščino in srbščino. Trenutno živi razpet med več mesti; Ljubljano, Berlinom, Prago ter Lizbono. V prvo se vrača soorganizirati mednarodni kritiški simpozij Umetnost kritike, v drugem s Slovenskim kulturnim centrom pripravlja Antologijo mlade slovenske literature v nemškem prevodu, v tretjem kot programski direktor vodi mednarodni literarni festival Microfestival, v zadnji pa poučuje slovensko literaturo na Faculdade de Letras Lisboa.

Katja Gorečan (1989) je zaključila študij primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ter magistrski študij dramaturgije in scenskih umetnosti na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Leta 2012 je izdala pesniško zbirko Trpljenje mlade Hane pri založbi Center za slovensko književnost in leta 2018 je izšel prevod pri založbi Korporacja Ha!art iz Krakowa. Leta 2017 je izdala knjigo Neke noči neke deklice nekje umirajo. Njene pesmi so prevedene in objavljene v večih jezikih in bile vključene v nemško, češko in grško antologijo.

Schermata 2019-03-18 alle 12.54.11

Schermata 2019-03-18 alle 12.53.52

 

Nel 1999 l’UNESCO ha proclamato il 21 marzo come Giornata mondiale della poesia, riconoscendole la capacità unica di catturare lo spirito creativo dell’intelletto umano. Uno degli obiettivi di questa festa è anche il sostegno alla diversità linguistica attraverso l’espressione poetica.

Quest’anno celebreremo la Giornata mondiale della poesia in collaborazione con l’Associazione degli scrittori sloveni (Društvo slovenskih pisateljev) e la Glasbena matica. L’incontro si svolgerà domenica 24 marzo alle 11.00 al Giardino pubblico di Trieste davanti al busto del poeta sloveno Srečko Kosovel. Gli ospiti saranno la poetessa Katja Gorečan e il poeta Aljaž Koprivnikar che converseranno con Marij Čuk.

Il poeta e critico letterario Aljaž Koprivnikar (1987) è stato pubblicato in diverse riviste letterarie internazionali e slovene. Le sue poesie sono state tradotte in inglese, ceco, greco, croato, tedesco e serbo. Vive tra Ljubljana, Berlin, Praga e Lisbona, dove insegna letteratura slovena alla Faculdade de Letras Lisboa.

Katja Gorečan (1989) ha concluso lo studio della letteratura comparata all’Università di Ljubljana. Successivamente ha studiato drammaturgia e arti sceniche all’accademia AGRFT di Ljubljana. Nel 2012 pubblica la sua prima raccolta di poesie intitolata Trpljenje mlade Hane (La sofferenza della giovane Hana), pubblicata anche in polacco nel 2018. Le sue poesie sono state tradotte in svariate lingue e sono presenti in antologie tedesche, ceche e greche.

Unesco

Commenti chiusi

Inizia il MESE DELLA CULTURA SLOVENA 2019: proiezione del documentario Il dilemma dell’identità

A Trieste ciclo di incontri dedicati alla divulgazione della cultura slovena

Offrire alla comunità di Trieste la possibilità di avvicinarsi alla cultura slovena e conoscere una delle anime della città È questo lo scopo della rassegna La cultura torna al centro: il mese della cultura slovena in città, organizzata anche quest’anno dall’associazione cittadina Slovenski klub in collaborazione con alcuni partner: in programma proiezioni di film, visite guidate e presentazioni di libri.

La scelta di organizzare la rassegna a febbraio non è casuale: l’8 febbraio si festeggia la Giornata della cultura slovena, festa nazionale in Slovenia in onore del poeta France Prešeren (1800-1848). In occasione di questa giornata vengono consegnati a Lubiana i prestigiosi Premi Prešeren – il maggiore riconoscimento sloveno in ambito culturale, mentre in molte realtà slovene del Friuli Venezia Giulia si organizzano piccoli e grandi eventi culturali.

Si inizia giovedí 31 gennaio alle ore 19 al Teatro stabile sloveno – Kulturni dom di Via Petronio 4 con la proiezione del film IL DILEMMA DELL’IDENTITÀ della regista triestina Sabrina Morena.

MV5BYzUxYjhmY2UtMWEwYS00MjQyLTg0MTctYjYyMDU2ZTI4YWQxXkEyXkFqcGdeQXVyOTQyMTcwMDI@._V1_SY1000_CR007271000_AL_

Cinque attrici e la loro regista preparano uno spettacolo teatrale in cui mettono in scena i destini emblematici di cinque donne delle nostre terre che hanno vissuto a cavallo della prima guerra mondiale, andando in cerca delle loro tracce e ricostruendo sul palcoscenico le emozioni e i sentimenti espressi nei loro diari, lettere e saggi. Tra loro anche Pavla Hočevar, nata a Vienna, ma dal 1910 insegnante nelle scuole slovene della Società Cirillo e Metodio di Trieste, e Marica Nadlišek Bartol, triestina, scrittrice, giornalista e redattrice del primo settimanale femminile Slovenka. Le altre donne portate sul grande schermo dalla regista Sabrina Morena sono l’attivista socialista Giuseppina Martinuzzi, la fotografa e giornalista Alice Schalek e la scrittrice Elody Oblath. Ad interpretarle un cast italo-sloveno composto da Ariella Reggio, Lučka Počkaj, Giustina Testa, Elena Husu, Marzia Postogna.

Alla proiezione saranno presenti la regista e alcune interpreti.

Ingresso 6€ (con la possibilità di acquistare al prezzo di 20€ l’abbonamento per 4 serate di cinema sloveno in programma al Teatro stabile sloveno da qui ad aprile – per maggiori informazioni www.teaterssg.it)

Commenti chiusi

Prešeren po Prešernu ali »posmrtno življenje« velikana

Delo Prešeren po Prešernu ni zgolj še en prispevek k množici prešernoslovskih monografij o znamenitem pesniku, njegovem življenju in delu. V resnici gre za prvo knjižno študijo Prešernovega »posmrtnega življenja« v slovenskem kulturnem prostoru, ki »bere« ne le literarne tekste, temveč tudi rituale in spominska obeležja, bolj kot s samim pesnikom pa se ukvarja z njegovimi interpreti, ustoličevalci in mitografi. Natančneje rečeno: zanimajo jo mehanizmi kanonizacije, ki so pesnika po smrti bleščeče preobrazili v utelešenje narodove biti – nacionalnega pesnika in kulturnega svetnika.

Ali so torej kulturni svetniki primerljivi s cerkvenimi? Zakaj imamo cerkvene svetnice, kulturnih pa skoraj ne? In kakšno vlogo je tovrstna kanonizacija odigrala v procesu preživetvenih strategij manjših narodov?

Odgovore utegne skrivati predavanje avtorja knjige Prešeren po Prešernu dr. Marijana Dovića, višjega znanstvenega sodelavca na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, ki bo v ponedeljek, 3. decembra, ob 20. uri v Peterlinovi dvorani (Ul. Donizetti 3).

46525837_993911734126652_8993580205503152128_n
Večer ob veselem dnevu kulture prirejajo Slovenski klub, Društvo slovenskih izobražencev in Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm.
Commenti chiusi

Cankarjev filmski maraton

Projekcija dveh novih filmov o Ivanu Cankarju

V četrtek, 29. novembra, od 19. ure dalje v Kulturnem domu v Trstu

Leto 2018 je za slovensko kulturo Cankarjevo leto. Ob številnih izdanih ponatisih, prevodih in študijah je stoletnico smrti pisatelja, dramatika in politika Ivana Cankarja počastila tudi slovenska filmska produkcija, in sicer kar z dvema filmoma. V preteklih mesecih sta v dvorane prišla nova dokumentarca, ki vsak s svojega zornega kota osvetljujeta Cankarjevo življenje in delo, njegove odnose – zlasti z ženskami – in politično udejstvovanje.

V filmu Cankar pooseblja slovenskega pisatelja Rok Vihar
V filmu Cankar pooseblja slovenskega pisatelja Rok Vihar



CANKAR je dokumentarno-igrani film v režiji Amirja Muratovića (93 minut, produkcija Cebram), ki nas najprej popelje na Dunaj, kjer je Cankar (Rok Vilhar) preživel dobrih deset let. Nato pa tudi v ostale kraje, kjer je pisatelj ustvarjal in predaval – v Sarajevo, Trst in seveda na ljubljanski Rožnik. V filmu z manjšima vlogama nastopata tudi tržaška igralka Patrizia Jurinčič in nekdanji član Slovenskega stalnega gledališča Luka Cimprič.


 

Dušan Moravec pa podpisuje režijo dokumentarca TISOČ UR BRIDKOSTI ZA ENO URO VESELJA – IVAN CANKAR (79 minut, Freindly Production), v katerem nam “prvega slovenskega poklicnega pisatelja” (igra ga Matjaž Pikalo, ki je tudi avtor scenarija) predstavijo nekateri odlični poznavalci njegovega opusa. Intervjuji se prepletajo z muzikalom in animacijo, med protagonisti filma je Cankarjev Kurent (Jurij Souček), gledalci pa so postavljeni tudi pred alternativno razlago pisateljeve smrti …

Oba filma, v katerih so jasno začrtane Cankarjeve tesne vezi s Trstom, bosta v čertek, 29. novembra, prikazana v Mali dvorani tržaškega Kulturnega doma (Ul. Petronio 4), v sklopu Cankarjevega filmskega maratona, ki ga skupaj prirejajo Slovensko stalno gledališče, Kinoatelje in Slovenski klub v sodelovanju s Slovensko kinoteko in Slovenskim filmskim centrom.

V filmu Tisoč ur bridkosti za eno uro veselja igra vlogo Ivana Cankarja Matjaž Pikalo
V filmu Tisoč ur bridkosti za eno uro veselja igra vlogo Ivana Cankarja Matjaž Pikalo


Ob 19. uri bo najprej na sporedu Muratovićev film, nato pa film Dušana Moravca. Med obema projekcijama bosta krajši odmor (gledališki bar bo odprt) ter pogovor z obema filmskima ekipama – prisotnost so zagotovili režiserja Moravec in Muratović, scenarist Matjaž Pikalo, igralka Neža Verdonik ter producenta Rado Likon in Matjaž Mrak.

V Kulturnem domu bo v četrtek delovala tudi priložnostna Cankarjeva stojnica, na kateri bo Tržaško knjižno središče ponujalo izbor njegovih knjižnih del, med katerimi nova dvojezična zbirka Cankarjevih črtic z naslovom Na otoku, ki je red kratkim izšla pri Založništvu tržaškega tiska.

Vstopnina: 6€

Mladinski abonentje SSG: 2€

Cankarjev filmski maraton spada v niz Cankarjevo leto v Trstu, ki ga koordinira Skgz.

Več informacij je na voljo na spletni strani Slovenskega stalnega gledališča in Cankarjevega leta v Trstu.

Commenti chiusi

Kruh, prah – Marko Sosič: predstavitev romana

Kruh, prah je peti roman tržaškega pisatelja in režiserja Marka Sosiča (1958). Je roman o potovanju po Balkanu v času rekordnih poplav, ki so prizadele Bosno in Srbijo. O vojni, ki je v 90. letih uničila te kraje, in občutkih krivde, ki pestijo glavnega junaka, ker med člani njegove rodbine ni bilo pravega posluha za daljne sorodnike z vojnega področja. O pomanjkanju empatije, ki je vse preveč značilna tudi za današnji čas. O spominu, ljubezni in smrti, pa tudi o ustvarjalnosti slikarja Safeta, ki je med vojno našel zatočišče v Italiji …

Slovenski klub  v odelovanju s Tržaškim knjižnim središčem vabi na predstavitev najnovejšega romana Marka Sosiča, ki je z naslovom Kruh, prah izšel pri novomeški založbi Goga. S tržaškim pisateljem se bosta v knjigarni na Trgu Oberdan v torek, 6. novembra, ob 18. uri, pogovarjala pesnik Ahmed Burić in novinarka Poljanka Dolhar.

e0fe6f9973a359f30512d558f4691fd4

 

Commenti chiusi

Slovenska matica o Trstu in Tržačanih

Slovenska matica je najstarejša slovenska kulturna in znanstvena ustanova. V več kot 150 let dolgi zgodovini so njeno založniško dejavnost bogatili razgledani strokovnjaki, neutrudni raziskovalci in skrbni varuhi slovenskega duha. Med njimi so bili in so še tudi avtorji in avtorice s Tržaškega, na primer slavistka Marija Pirjevec, avtorica monumentalne Tržaške knjige, v kateri je zbrala izredno bogat izbor literarnih odlomkov, ki bralcu približajo Trst in njegove ljudi. V kratkem bo Slovenska matica v sozaložbi s tržaško Mladiko izdala Pesmi Marije Kostnapfel. Prihodnje leto pa načrtujejo pri ljubljanski založbi izdajo pregledne monografije o zgodovini slovenskega gledališča v Trstu izpod peresa Bogomile Kravos.
In ravno Bogomila Kravos bo v petek, 26. oktobra, ob 18. uri v Narodnem domu (Ul. Filzi 14) v Trstu vodila pogovor z novo urednico Slovenske matice dr. Ignacijo Fridl Jarc. Na dogodku, ki nosi naslov Slovenska matica o Trstu in Tržačanih, bo govor o povezavah Slovenske matice s tem prostorom, nekdanji in sedanji vlogi tržaškega gledališča in še marsičem. Dogodek prireja Slovenski klub v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico ter Slavističnim društvom Trst-Gorica-Videm.
Schermata 2018-10-25 alle 12.41.39

Commenti chiusi

Widad Tamimi – Le rose del vento / Vrtnice vetra

E’ arrivato il momento dell’ultimo appuntamento per questa stagione: l’associazione Tina Modotti e lo Slovenski klub organizzano un incontro con la scrittrice Widad Tamimi. Figlia di un profugo palestinese e di una italiana di origini ebree e triestine, vive a Ljubljana dove è appena uscita la traduzione del suo ultimo romanzo Le rose del ventoVrtnice vetra.
Vi aspettiamo venerdì 22 giugno alle ore 19 alla Casa del popolo di Ponziana (Via Ponziana 14) a Trieste. Converserà con l’autrice la giornalista Poljanka Dolhar. In collaborazione con il festival Sanje v Medani.

Bliža se sklepni dogodek letošnje sezone: društvo Tina Modotti in Slovenski klub prirejata pogovor s pisateljico Widad Tamimi. Hčerka palestinskega begunca in Italijanke judovskih ter tržaških korenin živi v Ljubljani, kjer je pravkar izšel slovenski prevod njenega romana Vrtnice vetra –  Le rose del vento.
Vabljeni v petek, 22. junija, ob 19. uri na dvorišče Ljudskega doma na Pončani (Ul. Ponziana 14). Z avtorico se bo pogovarjala novinarka Poljanka Dolhar. V sodelovanju s festivalom Sanje v Medani.

Widad Tamimi prihaja iz begunske družine: njen ded, Jud, je leta 1938 zbežal iz Trsta; njen oče je leta 1967 zapustil Hebron, ko so ga okupirali Izraelci. Da se je njeno življenje zdaj tako prepletlo z begunci, je bilo zanjo precej samoumevno. Kot pisateljica verjame, da je pisalo orodje, ki daje glas neslišanim. V begunskem centru pomaga združevati družine. Do nje pristopijo ljudje, ki so na poti ostali sami, brez ljubljenih, s katerimi so krenili na pot. Potrebujejo pogovor. Posluša njihovo pripoved in ko se vrne domov, čuti, da jo mora zapisati. Zapiše jih, kot si predstavlja, da bi jih povedali sami. Vsa imena so izmišljena, toda njihove zgodbe imajo resnično ozadje.

La scrittrice Widad Tamimi è figlia di un profugo palestinese fuggito dall’occupazione israeliana del 1967 e di una donna di origini ebree, la cui famiglia scappò a New York durante la Seconda guerra mondiale, ed è cresciuta in Italia. Attualmente vive a Lubiana col marito e i due figli e presta servizio nei campi di accoglienza ai profughi nell’ambito del programma “Restoring Family Link” della Croce Rossa Slovena. Scrive racconti per “Delo”, il principale quotidiano sloveno. La sua è una storia di una famiglia che ha visto in faccia il dolore sia dal punto di vista storico che umano.

Commenti chiusi