Skip to content

World Poetry Day: Meni je lep ta svet / A me piace questo mondo

Leta 1999 je UNESCO 21. marec proglasil za svetovni dan poezije: tej priznava edinstveno sposobnost za izražanje ustvarjalnega duha človeka. Eden izmed glavnih ciljev tega praznika je tudi podpiranje jezikovne raznolikosti s pomočjo pesniškega izražanja.

Tudi letos se bomo temu prazniku, ki nam je zelo pri srcu, poklonili v tržaškem Ljudskem vrtu. V nedeljo, 26. marca, bo ob 11. uri dvojezično branje pesmi – v slovenščini jih bo brala pesnica in igralka Saša Pavček, v italijanščini pa Nikla Panizon.

Prisluhnili bomo stihom iz dvojezične pesniške zbirke Meni je lep ta svet / A me piace questo mondo, ki je izšla pri Založništvu tržaškega tiska, za izbor pesmi in prevod je poskrbela Jolka Milič. Podnaslov te posebne troedine pesniške zbirke bi se lahko glasil “poezija kot genetski zapis”: v njej se namreč s prepletanjem pesmi ponovno srečajo oče Tone, velikan slovenske poezije, in njegova otroka, Marko in Saša.

schermata-2017-03-22-alle-10-55-08Saša Pavček

Meni je lep ta svet – A me piace questo mondo / Foto: Tone Stojko

Nel 1999 l’UNESCO ha proclamato il 21 marzo come Giornata mondiale della poesia, riconoscendole la capacità unica di catturare lo spirito creativo dell’intelletto umano. Uno degli obiettivi di questa festa è anche il sostegno alla diversità linguistica attraverso l’espressione poetica.

Anche quest’anno celebreremo questa giornata che ci sta particolarmente a cuore con una lettura di poesie bilingue che si terrà domenica 26 marzo alle 11.00 al Giardino pubblico di Trieste. Sarà con noi l’attrice e poetessa Saša Pavček che leggerà le poesie in sloveno, in italiano invece verranno lette da Nikla Panizon.

Potrete sentire alcuni versi che compongono la silloge bilingue Meni je lep ta svet / A me piace questo mondo, edita da ZTT – Editoriale stampa triestina, curata e tradotta da Jolka Milič. Il sottotitolo della raccolta potrebbe essere “la poesia nel codice genetico”, in questa infatti si riincontrano, attraverso un intreccio di composizioni poetiche, il padre, Tone Pavček, gigante della poesia slovena, e i suoi figli, Marko e Saša.

Comments closed

Febbraio: il mese della cultura slovena

Programma nuovo, missione invariata: offrire alla comunità triestina la possibilità di scoprire l’anima slovena di una città multiculturale e multietnica come Trieste. Ritorna anche quest’anno la IV edizione della rassegna La cultura torna al centro: il mese della cultura slovena in città, coorganizzata con il Gruppo/Skupina 85. Una serie di incontri, dibattiti, visite guidate (tutti in italiano) per omaggiare la cultura slovena e avvicinarla alla città.

MeseCultSlo2017ITA

Ma perché proprio febbraio? Questo è il mese della cultura slovena per eccellenza: l’8 febbraio si festeggia la Giornata della cultura slovena, festa nazionale in Slovenia in onore del poeta France Prešeren (1800-1848), autore dell’inno sloveno. In occasione di questa giornata a Lubiana vengono consegnati i prestigiosi Premi Prešeren – il maggiore riconoscimento sloveno in ambito culturale, mentre in molte realtà slovene del Friuli Venezia Giulia si organizzano piccoli e grandi eventi culturali.

E proprio il poeta triestino Miroslav Košuta, insignito nel 2011 del premio Prešeren, sarà tra i protagonisti del primo evento in programma sabato 11 febbraio alle 18.30 alla Casa del Popolo di via Ponziana 14. Una serata dal titolo Questa Trieste è come una fede immortale (da un famoso verso dello stesso Košuta) e all’insegna della poesia slovena, con letture in lingua originale e in traduzione italiana. Il tutto intermezzato da canti popolari sloveni eseguiti da un gruppo di giovani violinisti. L’evento è organizzato in collaborazione con l’Associazione culturale Tina Modotti e la scuola di musica Glasbena matica.

Il giorno seguente, domenica 12 febbraio, sarà la volta di una visita guidata alla scoperta della Trieste slovena e multietnica. Partenza alle 10.30 dalla cattedrale di San Giusto per intraprendere il percorso storico-artistico-letterario Trieste duale, Trieste plurale, lungo il quale Patrizia Vascotto porterà a scoprire alcuni luoghi cari alla comunità slovena. Una passeggiata che terminerà dopo circa due ore in Ponterosso. Un’altra passeggiata (con percorso diverso che toccherà anche il Narodni dom, dove lo Slovenski klub ha da poco allestito una mostra permanente) è prevista sabato 18 febbraio con partenza alle 15.30 da Piazza Libertà (dinanzi alla statua di Sissi).

Giovedì 16 febbraio alle ore 18.00 presso la libreria Ubik ci sarà la presentazione della nuova raccolta poetica bilingue del triestino Marko Kravos, Zlato ustje – L’oro in bocca, da poco in libreria per i tipi dell’editore Beit nella traduzione di Darja Betocchi. Il poeta, grazie alle varie traduzioni da tempo apprezzato anche dai lettori italiani, si presenta con una snella silloge composta da una cinquantina di brevi testi oscillanti tra tipica (auto)ironia kravosiana e note più raccolte e dolenti.

Al cinema Ariston mercoledì 22 febbraio la proiezione del film Komedija solz (La commedia delle lacrime) girato a Trieste dal regista e scrittore triestino Marko Sosič. Proiezione, alla presenza dell’autore, in lingua originale con sottotitoli italiani (in collaborazione con La Cappella Underground e Alpe Adria Cinema – Trieste Film Festival).

E per finire un po’ di storia: giovedì 23 febbraio alle 18.30 alla libreria slovena TKS – Centro triestino del libro in Piazza Oberdan 7 la tavola rotonda La storiografia slovena in Italia (in collaborazione con l’Agenzia pubblica per il libro della Repubblica di Slovenia – JAKRS). Intervengono Jože Pirjevec, Darko Darovec, Borut Klabjan e Tatjana Rojc, modera Gorazd Bajc.

Comments closed

Srečko Kosovel. Tra Carso e Caos. Pre/sentimenti

– Kateri je naslednji dogodek na koledarju Slovenskega kluba?
– Predstavitev pesniške zbirke SREČKO KOSOVEL, TRA CARSO E CAOS.
– Zanimivo. Kdaj?
– V soboto, 19. novembra, ob 18.30.
– Kje?
– V Ljudskem domu na Pončani (Ul. Ponziana 14).
– Kdo pa bo knjigo predstavil?
– Urednici Poljanka Dolhar in Darja Betocchi, ki je poskrbela tudi za nove prevode Kosovelovih pesmi, ter umetnik Franco Vecchiet, ki bo spregovoril o konstruktivističnih kompozicijah tržaškega slikarja Eduarda Stepančiča.
– V redu, ampak kdo to prireja?
– Društvo Tina Modotti, založba Comunicarte in Slovenski klub.
– Zmenjeno, pridem.
– Super, jaz tudi, se vidimo tam.

Layout 1

– Qual è il prossimo incontro dello Slovenski klub?
– La presentazione della raccolta di poesie SREČKO KOSOVEL, TRA CARSO E CAOS.
– Interessante. Quando?
– Sabato 19 novembre alle 18.30.
– Dove?
– Alla Casa del Popolo di Ponziana, in via Ponziana 14.
– Chi presenterà il libro?
– Le curatrici Poljanka Dolhar e Darja Betocchi, che ha anche tradotto le poesie di Kosovel. Poi ci sarà l’artista Franco Vecchiet che parlerà delle composizioni costruttiviste dell’artista triestino Eduard Stepančič.
– Va bene, ma chi è l’organizzatore della serata?
– L’associazione Tina Modotti insieme a Comunicarte Edizioni e lo Slovenski klub.
– Ok, verrò.
– Perfetto, anch’io, ci vediamo lì. 

Comments closed

Mario Magajna (1916-2007)

Letos praznujemo stoletnico rojstva Maria Magajne, velikega tržaškega fotografa. Skupaj z Narodno in študijsko knjižnico, Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo in KD Bubnič Magajna smo si zamislili projekt Magajna 100, poklon fotoreporterju Primorskega dnevnika, ki je v svoj objektiv ujel kar polstoletno zgodovino Trsta. Projekt je finančno podprla Dežela Furlanija – Julijska Krajina

Quest’anno ricorre il centesimo anniversario della nascita di Mario Magajna, grande fotografo triestino. Con la Narodna in študijska knjižnica – Biblioteca nazionale slovena e degli studi, SKGZ – Unione Culturale Economica Slovena e l’associazione culturale Bubnič Magajna abbiamo ideato il progetto Magajna 100, un omaggio al fotoreporter del Primorski dnevnik che ha immortalato mezzo secolo di storia di Trieste. Il progetto è stato realizzato con il contributo della Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia.

magajna_profilna
Mario Magajna

Višek projekta je razstava Mario Magajna fotograf, na ogled v tržaški Palači Gopčević od 21. oktobra do 4. decembra 2016 (tor-ned, 10.00-19.00). Za možnost vodenega ogleda pišite na info@magajna.eu.

L’apice del progetto è la mostra Mario Magajna fotografo, visitabile al Palazzo Gopcevich dal 21 ottobre al 4 dicembre 2016 (mar-dom, 10.00-19.00). Per prenotare una visita guidata scrivere a info@magajna.eu.

14708169_1854703864761659_7808818590713605395_n
Palača Gopčević – Palazzo Gopcevich
Razstava v Dvorani Selva – La mostra nella Sala Selva
14671319_1853585204873525_6966255380972109841_n1
Na ogled je tudi nekaj Magajnovih osebnih predmetov – Oggetti personali appartenenti a Magajna

Spremljevalni dogodki in druge novice bodo objavljeni na Facebook in Twitter strani.

Gli eventi collaterali della mostra e altre notizie verranno pubblicati su Facebook e Twitter.

Comments closed

Boris Paternu: pogovor ob 90-letnici

Ob 90-letnici akademika dr. Borisa Paternuja vabljeni na pogovor s slavljencem, ki ga bo vodila prof. Neva Zaghet v petek, 17. junija 2016, ob 18.30 v Tržaškem knjižnem središču na Trgu Oberdan.

Pogovor prirejajo Slovenski klub, Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm in Društvo slovenskih izobražencev.

member-42
www.sazu.si

Boris Paternu je kot gimnazijec deloval v NOB. Po vojni je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike, leta 1960 pa tam tudi doktoriral. Na Filozofski fakulteti je predaval od leta 1961, kasneje je bil redni profesor za zgodovino slovenske književnosti. Leta 1979 je bil izvoljen za dopisnega, nekaj let zatem pa za rednega člana SAZU. Bil je član številnih uredniških odborov (Slavistična revija, Enciklopedija Slovenije, Obdobja, nova izdaja Brižinskih spomenikov). Leta 1981 je prejel Kidričevo nagrado.

Sprva se je ukvarjal s pripovedništvom 19. stoletja in z začetki literarne kritike. Vodil je skupinsko raziskavo povojne literature (Slovenska književnost 1945−1965), v njenem sklopu je z generacijskega vidika obdelal liriko. Podrobno se je ukvarjal tudi s Prešernom. Vodil je raziskavo o pesništvu upora iz obdobja 1941−1945 in uredil antološko izdajo (Slovensko pesništvo upora I. Partizanske, 1987).

Comments closed

Od Pirana do Trsta s Svetilnikom: romanom v podobah

Najnovejša knjiga Vanje Pegana (1967), pisatelja in glasbenika iz Pirana, je literarni spomenik življenju na piranskem svetilniku in pod njem, razkrivajo ga različne pripovedne ravnine, združene v liku pisatelja, ki pride v rojstno mesto napisat roman o mitski stavbi svojega otroštva – svetilniku.

Predstavitev romana bo v torek, 17. maja, ob 18.30 v Tržaškem knjižnem središču (Trg Oberdan 7). Z avtorjem se bo pogovarjala Vladka Tucovič.

Svetilnik-vanjapegan-velika

Vanja Pegan (1967) je objavil tri zbirke kratke proze: Kopanje mornarjev v topli vodi (2002), Nebo davnega poletja (2007) in Štiri morske milje (2012) ter tri romane: Čoln (2005), Pisatelj, Adam in pilot (2006) in Potovanje na začetek poti (2009). Napisal je tudi nekaj knjig za otroke, besedil za gledališke predstave in podpisal več avtorskih scenskih glasb za gledališče. Živi in dela v Izoli in Piranu.

»Pisatelj Vanja Pegan je poet morja in obmorskega prostora. V pričujočem romanu niza spomine na svoje življenje v rojstnem Piranu, tako da ustvari tok dogodkov in minevajoči mimohod ljudi pod okriljem stalnosti znamenitega svetilnika na piranski Punti. Prav to pripovedno tkanje mu omogoča, da ustvari trajen knjižni spomenik duši svojega mesta, ki jo oživljata valovanje morja in valovanje človeških življenj.« – Peter Kovačič Peršin

Comments closed

Prevarana Slovenija: Domoljubje, zapisano z ničlami – predstavitev knjige in pogovor z avtorjem

V torek, 10. maja, bo v Tržaškem knjižnem središču (Trg Oberdan 7) ob 18.30 predstavitev knjige Prevarana Slovenija: Domoljubje, zapisano z ničlami. Z avtorjem Matejem Šurcem se bo pogovarjal Dušan Jelinčič.

prevarana-slovenija-300x485


Knjiga, posvečena 25-letnici Republike Slovenije, razkriva ozadje slovenske osamosvojitve in dogodke v obdobju od prvih večstrankarskih volitev v Sloveniji aprila 1990 do prvih demokratičnih volitev v samostojni državi decembra 1992 in prinaša vrsto presenetljivih, vse doslej spregledanih ali zamolčanih dejstev.

Večletno delo uglednega slovenskega novinarja Mateja Šurca, soavtorja odmevne uspešnice, knjižne trilogije V imenu države, ki je prejela več mednarodnih nagrad in priznanj, je poglobljena preiskava več kot deset tisoč (večinoma) tajnih dokumentov, dopolnjena z intervjuji z več kot sto pričevalci, in razpira dramatična dogajanja, ki se berejo kot napet vohunski, vojno-politični triler.

Comments closed

Kombinat – projekcija dokumentarnega filma

V sredo, 4. maja, bo ob 20.30 v tržaškem Kulturnem domu (Ul. Petronio 4) projekcija dokumentarnega filma Kombinat (avtorice Zvonka T. Simčič, Valerie Wolf Gang in Urša Bonelli Potokar). O uporu in vlogi Kombinatk bodo po projekciji spregovorile avtorice filma in nekatere članice ŽPZ Kombinat.

Schermata 2016-04-28 alle 10.51.01
V sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem, Zavodom CCC in ŽPZ Kombinat

Več o filmu:

Kaj (vse) je Ženski pevski zbor Kombinat? Kakšen organizem je to? Kakšna je družbena vloga tega kolektiva, ki je nastal, da bi v ženski legi prepeval upor v množini? Da bi s pesmimi iz nekih drugih časov, ki se zdijo daleč, pa niso, v drugih jezikih, za katere se zdi, da jih ne razumemo, a jih v pesmih začutimo in dojamemo, pričeval in v naš čas nosil sporočila, ki nagovarjajo še danes? Ki govorijo o človekovi neuklonljivosti, o boju za človečnost, enakopravnost, dostojanstvo, pravice in svobodo? Kakšna je bila vloga „Kombinatk“ v vstajniškem gibanju? So bile s Pesmijo upora res le soundtrack protestov, ki so Slovenijo zajeli pozimi leta 2012 in segli v začetek leta 2013? Oziroma zakaj jih del družbe dojema (samo) tako?

„Kombinatke so s pesmijo spregovorile leta 2008 – in na nek način naznanile vse tisto, proti čemur so se v Sloveniji dvignili protesti štiri leta kasneje. Pojavile so se pred vstajniškim gibanjem, kar napeljuje na misel, da je to kolektiv, ki lahko koraka pred množico. Pri njih se nam zdi zanimiv in zgovoren kontekst povezovanja vsebin in zgodovinskih plasti, ki v filmu sicer ni izpostavljen,“ pravijo avtorice Zvonka T. Simšič, Valerie Wolf Gang in Urša Bonelli Potokar, ki so v troperesno deteljico združile režijo, scenarij, snemanje, montažo filma. O pomenu upora, ki ga pri nas širijo glasovi, združeni v ŽPZ Kombinat, o njihovi pesmi, vlogi in sporočilu v dokumentarnem filmu razmišljajo dr. Renata Šribar, dr. Vesna Leskošek in dr. Tanja Rener.

„To ni ženski film, čeprav je v njem glavni protagonist ženski pevski zbor, o katerem razmišljajo znanstvenice in so ga posnele filmarke. Je poskus zapisa o tem, kako lahko razumemo, čutimo in dojamemo način ženskega upora v določenem času in prostoru, kako družba nanj reagira ter zakaj ima ta upor (takšno) moč,“ še dodajajo ustvarjalke.

Comments closed

Delavnica kreativnega pisanja z Markom Sosičem

Pisatelj Marko Sosič bo v prihodnjih tednih vodil delavnico kreativnega pisanja.
Namenjena je vsem, ki bi se radi preizkusili v literarnem ustvarjanju, potekala pa bo ob sobotah med 10. in 12. uro (in sicer 7., 21. in 28. maja ter 4. in 11. junija) na sedežu Slovenskega kluba v Ulici San Francesco 20. Število udeležencev je omejeno, prijave zbiramo na elektronskem naslovu slovenskiklub@gmail.com.
Marko Sosič, Foto: Jure Eržen/Delo
Marko Sosič, Foto: Jure Eržen/Delo
V okviru petih srečanj bodo udeleženci pod Sosičevim mentorstvom obdelali različne teme, ki jih je dobro obvladati, ko se znajdemo pred belim listom papirja oziroma računalniškim zaslonom. Govor bo na primer o osvobajanju lastnih občutkov, opazovanju dogajanja zunaj sebe in v sebi,
izbiri snovi, strukturi zgodbe, novele, romana, izbiri pripovedovalčevih oči, pisanju iz osebne izkušnje, odgovornosti pisanja do sebe in drugih ter marsičem drugim. Vse navedene teme se bodo med seboj križale in dopolnjevale, obravnavane pa bodo skozi prizmo uveljavljenih slovenskih in mednarodnih pisateljskih imen ter skozi človeško in pisateljsko izkušnjo mentorja.
Comments closed